Petek 25. junija smo praznovali ze 19. obletnico osamosvojitve! Mi smo dan sicer zaceli z zgodnjim vstajanjem in z zeeeellllooooo dolgo voznjo, ki nas je cakala. Neskocne avtoceste, ravne, brez vecjih ovinkov in skoraj povsod polne prometa, so za voznjo zahtevne in utrujajoce. Se posebej za voznike, ki so se glasno pritozevali nad kanadskimi pretiranimi omejitvami (100km/h na avocesti). V dobri druzbi pa tudi taka daljsa voznja hitreje mine!
Na poti v Montreal smo malo zavili s poti in se ustavili se v kanadskem glavnem mestu Ottawi. Na sreco je na poti z nami vedno nasa stara dobra "Ancka" oz. GPS, ki nas vodi k cilju in po potrebi "preracunava", ko se kje izgubimo.
V Ottawi smo po krajsem ogledu mestnega sredisca (mimogrede - sedaj je tam Jazz festival, ampak kar smo slisali, je bolj za vrane plasit, kot pa jazz) obiskali nasega veleposlanika g. Kunstlja, ki nas je bil zelo vesel. Z veseljem smo se pogovorili o nasih krajih, si izmenjali najnovejse novice iz sveta in domovine ter se nagledali Ottawe z vrha. Iz veleposlanistva je zares izjemen pogled na mestno sredisce in na parlament. Kot je veleposlanik hudomusno odgovoril, je ta pogled pomemben, da lahko nadzirajo delo v kanadskem parlamentu :)
Iz Ottawe smo se odpravili naprej v Montreal. Ceprav sta si mesti se kolikor toliko blizu, pa sta to dva razlicna svetova. V Motrealu ti je takoj jasno, da si prisel v francosko kolonijo. Francoske ulice, nacin voznje, govorica (ki mimogrede ni ravno tista francoscina, ki jo mi poznamo)...
Kljub zapletenim navodilom, kam in kako moramo iti, smo takoj nasli nase gostitelje Roganove. Sledil je kratek obisk njihove mame, pa vecerja, nekaj pesmi in ze smo hiteli v dvorano pripraviti vse potrebno za nastop, ki nas je cakal naslednji dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar